Frdamane police – severovzhodna stena

Čeprav je SV stena dandanašnji plezalsko dobro obdelana, je svoj razcvet doživela šele v 70tih in 80tih. To preseneča, če vemo, da so prav v sosednjem Špiku smeri, ki so svojčas pomenile vrhunec slovenskega alpinizma. Zdi se, kot da generacija iz Špika ni bila sposobna narediti naslednjega koraka, zato so resni problemi v Frdamanih policah, Široki peči in drugje čakali na povojne čase in na redke tujce, ki so zašli v naše stene. Eden takih je bil Avstrijec Raimund Schinko, odličen plezalec iz obdobja med vojnama, ki je prvi načel »pozabljeno« steno Frdamanih polic- Drugo veliko smer je, celih trideset let kasneje, potegnil mojster iz čeških peščenjakov, Josef Čihula. Po tem obisku so oživeli tudi naši plezalci: Šrauf in Boro sta splezala eno najlepših smeri v ostenju, Poldačevo smer. V steno sta pogosto zahajala brata Štremfelj in težka Čebelica je njun najlepši prispevek. Gubastih previsov v osrednjem delu stene se je prvi lotil neumorni Franček Knez.

V steni ni nobene modne smeri, zato pred vstopom v katerokoli smer poglej, če nisi slučajno pozabil kladiva.

Dostop

Dostop do vseh smeri je udoben in hiter – iz bivaka Pod Srcem do stene rabiš največ pol ure.

Sestop

Sestop je bolj neroden, še posebej, če imaš v bivaku kaj krame. V tem primeru velja sestopiti nazaj pod steno kar po smeri Jesih – Potočnik, sicer se pa z vzhodnega vrha spustiš do melišč v Kačjem grabnu in po poti v dolino Pišnice.

Slika

Zemljevid