Stene
- Zaledeneli slapovi – Vršič
- Prisank – Stena pod bunkerjem – jugovzhodna stena
- Prisank – vzhodna stena
- Prisank – južna stena
- Prisank- slapovi
- Prisank – Ajdovska deklica – severna stena
- Prisank – Severozahodna stena
- Prisank – Turn (škofova glava) – severozahodna stena
- Prisank – Hudičev steber – severozahodna stena
Smeri
- 1 Zmajčica 250 m | IV+/III
- 2 Hanzova pot 1200 m
- 3 Smer Fülle-Praček 400 m | IV/II, III
- 4 Spominska smer Žara Bernarda 400 m | IV, III
- 5 Smer Čop-Kveder-Tominšek 450 m | IV, III
- 6 Leva varianta Ob stebru 160 m | V/III-IV
- 7 Ob stebru 500 m | V, IV, III
- 8 Beli tok 1100 m | IV, 5
- 9 Gal v galeriji 400 m | VI−/ V+, III–IV
- 10 Bela griva/Beli zajec 400 m | V/4, (60° do 85°, 7 R+)
- 11 Apokalipsa 900 m | VI-,M5,WI6-
- 12 Kozmična kataklizma 500 m | V, M7,WI5
- 13 Dešpet 400 m | VI/IV-V
- 14 Beli trikotnik 350 m | V/III-IV
- 15 Spominska smer Marka Iliča 400 m | VI+/III
- 16 Strašni mišek 250 m | VI/IV-V
- 17 Beli steber 400 m | IV/III
- 18 Polica pod belim trikotnikom 300 m | IV/I-II
- 19 Jeseniška plezalna ali Kopiščarjeva pot 1000 m
- 20 Pot skozi Okno 600 m
- 21 Zahodni greben 250 m | IV+/III, II
Hanzova pot
Karakteristika smeri
Čas: 4 do 5 h od Koče na Gozdu.
Pot je nadelal Ivan Vertelj-Hanza s pomočnikoma Antonom Mlekužem in Antonom Kravanjo (PV 1926) in je bila uradno odprta 9.8.1926.
Je ena najdrznejših poti v naših gorah, saj premaga več kot 1300 m višine in išče naravne prehode čez na videz neprehodne predele severne stene. Na poti nas lahko še pozno v jeseni preseneti sneg, zato sta cepin in dereze obvezni del opreme.
Prvi jo je pozimi preplezal Uroš Župančič, za njim pa še več alpinistov, ki vzpona niso omenjali kot alpinistično turo, čeprav v zimskem času to je. Žične vrvi, klini in markacije so pozimi namreč pod snegom in se ta pot lahko primerja z marsikatero smerjo.
Za sestop so najprimernejše steze na južni strani.
Opis
Vstop levo od slapu (Lambada). Po značilni polici na skalni pomol in naprej v grapo pod slapom, kjer nas običajno pričaka prha. Nadaljujemo proti levi čez nekaj grap in dosežemo zelenice, porasle z ruševjem. Nadaljujemo do grape, kjer pridemo do prvega ključnega mesta. Najprej se po izpostavljeni gredi premikamo v desno nad prepadom, nato pa se povzpnemo s pomočjo varoval čez 20 m visok navpični prag. Nadaljujemo desno po policah in čez grape do snežišča, ki ga lahko varno prečimo le s cepinom in derezami. Nadaljujemo po lažjem svetu v desno pod izrazitim piramidastim vrhom Turnom, kjer srečamo tudi nekaj macesnov. Na razcepišču (naravnost naprej vodi pot proti Prednjemu Oknu) zavijemo levo v razčlenjeno skalovje in preplezamo kratek kamin. Nato nadaljujemo po žlebu in policah, ki nas pripeljejo v majno krnico za Turnom. Nad njo je običajno drugo snežišče, ki ga prečimo v smeri proti gruščnati grapi. Po njej se povzpnemo na škrbino za Hudičevim stebrom. Čaka nas drugo ključno mesto poti. Naravnost navzgor po razu in skozi kamin čez skoraj navpično steno do prižnice, od tukaj prečimo daleč proti desni po policah v steno. Na koncu prečnice se usmerimo navzgor čez žlebove in dosežemo majhno krnico, kjer se pogosto zadržuje sneg. Nadaljujemo čez strm raz in po gladkih ploščah v razbit skalni svet pod vršno glavo. To obidemo levo in se na vrh povzpnemo s severovzhoda.
Prisank, severozahodna stena: Markirane in zavarovane poti.