Stene
- Zaledeneli slapovi – Vršič
- Prisank – Stena pod bunkerjem – jugovzhodna stena
- Prisank – vzhodna stena
- Prisank – južna stena
- Prisank- slapovi
- Prisank – Ajdovska deklica – severna stena
- Prisank – Severozahodna stena
- Prisank – Turn (škofova glava) – severozahodna stena
- Prisank – Hudičev steber – severozahodna stena
Smeri
- 1 Zmajčica 250 m | IV+/III
- 2 Hanzova pot 1200 m
- 3 Smer Fülle-Praček 400 m | IV/II, III
- 4 Spominska smer Žara Bernarda 400 m | IV, III
- 5 Smer Čop-Kveder-Tominšek 450 m | IV, III
- 6 Leva varianta Ob stebru 160 m | V/III-IV
- 7 Ob stebru 500 m | V, IV, III
- 8 Beli tok 1100 m | IV, 5
- 9 Gal v galeriji 400 m | VI−/ V+, III–IV
- 10 Bela griva/Beli zajec 400 m | V/4, (60° do 85°, 7 R+)
- 11 Apokalipsa 900 m | VI-,M5,WI6-
- 12 Kozmična kataklizma 500 m | V, M7,WI5
- 13 Dešpet 400 m | VI/IV-V
- 14 Beli trikotnik 350 m | V/III-IV
- 15 Spominska smer Marka Iliča 400 m | VI+/III
- 16 Strašni mišek 250 m | VI/IV-V
- 17 Beli steber 400 m | IV/III
- 18 Polica pod belim trikotnikom 300 m | IV/I-II
- 19 Jeseniška plezalna ali Kopiščarjeva pot 1000 m
- 20 Pot skozi Okno 600 m
- 21 Zahodni greben 250 m | IV+/III, II
Jeseniška plezalna ali Kopiščarjeva pot
Karakteristika smeri
Čas: od Erjavčeve koče do Okna 2 h.
Nadelali so jo jeseniški alpinisti po drugi svetovni vojni. Pred tem sta prva tod plezala Anton Kravanja in Ivan Vertelj-Hanza avgusta 1932. Podatkov o zimskih vzponih nimamo.
Pot je zanimiva v kombinaciji s potjo skozi Okno (600 m) ali pa s Hanzovo (900 m), kot alpinistični vzpon pa le pozimi.
Opis
Dostop poteka od Erjavčeve koče ali od Tičarjevega doma na Vršiču. Od Erjavčeve koče gremo skoraj vodoravno čez ruševje in med macesni do vstopa v plezalno pot (30 min). Od Tičarjevega doma pa gremo sprva po običajni (grebenski) poti na Prisank, za Sovno glavo (1750 m) pa zavijemo levo pod steno (Kraj sten), nato strmo navzdol po drobljivem pobočju do vstopa. Začnemo po sprva široki vstopni polici pod previsom, ki hitro postane ozka in nas pripelje nad prepadno steno. Najprej prečimo plitev žleb, nato splezamo naravnost navzgor čez strmo in izpostavljeno steno na poraščen pomol. Nadaljujemo po stezi, ki vodi po skrotastem pobočju. Nadaljujemo do vznožja rdeče-rumene stene, od koder prečimo levo pod kamin, ki je najzahtevnejše mesto na poti. Nekoč zelo zoprno mesto danes veliko lažje premagamo s pomočjo klinov in skob. Čez 15 m visok, rahlo previsen kamin do zgruščene terase, z nje pa po strmem skalnem rebru do drugega kamina s preduhom. Skozenj (zelo tesno) do lažjega sveta. Nadaljujemo po razčlenjenih policah in čez skoke do značilne skalne ostroge, kjer se nam odpre pogled na mogočno Okno. Po ozki in izpostavljeni polici navzdol v grapo pod Oknom. Tukaj lahko nadaljujemo navzgor skozi Okno ali levo po policah do zgornjega dela Hanzove poti.