Smeri
- 1 Nč ne oblubm 450 m | VII
- 2 Varianta Tržiške smeri 400 m | VI/IV-V+
- 3 Belanska smer 400 m | V, VI, A3
- 4 Winterbrejk 350 m | M6
- 5 Tržiška smer 400 m | VI
- 6 Kukušna 200 m | V+/IV
- 7 Medvoška smer 400 m | V-/III-IV
- 8 Ježev instinkt 250 m | VIII-
- 9 Residuum 300 m | VII
- 10 Sekločeva smer 250 m | V+, IV+
- 11 Belak-Manfreda 450 m | VIII-
- 12 Spominska smer Klemena Komana 450 m | VII+/VIII-
- 13 Ang Phu 500 m | VI-
- 14 Sladka kot med 450 m | VII+/VIII-
- 15 Variante Srednjega raza 150 m | IV, III
- 16 Srednji raz 400 m | V/III
- 17 Spominska smer Andreja Markoviča 500 m | VIII
- 18 Lesi se ne vrača 500 m | VIII/VII+
- 19 Četrta stopnja 550 m | I
- 20 Uršina smer 300 m | VII+
- 21 Bergant-Manfreda 400 m | VII–/IV–V+
- 22 Sonce v očeh 350 m | VII–/VI, A2–A3
- 23 Smer na škrbino 200 m | IV+
- 24 Pasat 150 m | VII–, VI
- 25 Parižanka 300 m | VI+, IV–VI
- 26 Nimfomanka 250 m | VI+/V–VI
- 27 Boj na požiralniku 200 m | VI-
- 28 Fata 200 m | V
- 29 Rekrutska varianta SV raza 300 m | III
- 30 Severovzhodni raz 500 m | IV+, III–IV
- 31 Jesih – Potočnik ❤ 600 m | IV/III
Parižanka
Opis
Mojstrovina pokojnih Pavleta Kozjeka in Tineta Miheliča je verjetno ena najbolj obiskanih smeri šeste stopnje v Julijcih. Seveda jo to postavlja ob bok najpriljubljenejšim smerem v Debeli peči, ki so opisane v Miheličevem vodniku Slovenske stene. Smer se pne po sredini strme monolitne stene levega dela stene Debele Peči, Zoba. Sledi poklini, ki steno Zoba prepreže praktično od njenega dna do vrha in je jasno razvidna že od daleč. Že Mihelič je v svojem vodniku zapisal, da je smer mladini všeč, in to velja še danes.
Smer sledi naravnim prehodom, skala je za Julijce nadpovprečno dobra in tako je tudi z opremljenostjo smeri. Pazljivost pri orientaciji je potrebna predvsem pri vstopu v smer, kjer lahko levo in desno od smeri naletite na več klinov »izgubljencev«, ter nad in pod ključnim raztežajem. Nad ključnim raztežajem je mogočih več variant, najelegantnejša pa je leva.
Logično nadaljevanje Parižanke je po Severovzhodnem razu na vrh Debele Peči, vedno več navez pa se odloča za spust ob vrvi po smeri, ki je opremljena s sidrišči na klinih. Priporočamo prvo izbiro, ki da turi zares pravi alpinistični pečat.