Rzenik (1833m)

Mogočna stena Rzenika nas prevzame s prepadnostjo in nedostopnostjo. Prav zato je predstavljala velik izziv predvojnim plezalcem. Prvi vzpon so zabeležili kamniški alpinisti Bine Benkovič, Pavle Kemperle in Janez Presl ter s tem povzročili veliko hude krvi med tedanjo plezalsko elito. Ker njihova smer ne poteka v celoti po razvpiti severozahodni steni, so to izkoristili ljubljanski plezalci in jo označili kot nepomembno. Danes je severozahodna stena Rzenika prepredena s smermi, ki od plezalca terjajo dobro telesno pripravljenost in zaradi krušljivosti ter poraščenosti tudi močne živce. Vsaka tura v njej je prav gotovo velikopotezno dejanje. Dostop so navedeni v opisih.

Najenostavnejši sestop z vrha vseh smeri poteka po robu stene do sedla/škrbine med Konjem in Rzenikom in nato navzdol po prehodih med rušjem do označene poti. Čas do označene steze je od 5 min (za Grapo med Konjem in Rzenikom) do dobre pol ure (za Jakovo smer). Zaradi gostega in visokega rušja so direktni sestopi naravnost na planino Rzenik zelo naporni. Po označeni stezi nato čez Konja in Presedljaj v Kamniško Bistrico ali čez planino Dol v Kamniško Bistrico, oboje 2 – 3 h.